BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Naravna lepota Sevilla - ECPv6.15.20//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Naravna lepota Sevilla
X-ORIGINAL-URL:https://naravnalepotasevilla.net
X-WR-CALDESC:Dogodki za Naravna lepota Sevilla
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20270415T080000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20270420T170000
DTSTAMP:20260424T073907
CREATED:20230408T174738Z
LAST-MODIFIED:20260205T175325Z
UID:5565-1807776000-1808240400@naravnalepotasevilla.net
SUMMARY:MAKEDONIJA - ogled starodavnih krajev in tehnologije
DESCRIPTION:1 dan \nŠtart iz Žirov\, preko Ljubljane\, Zagreb\, Beograd in naprej v Severno Makedonijo\, na Kokino. Tam na dan jesenskega enakonočja počakamo sončni zahod.  Kokino je tretji največji megalitski observatorij in je tudi upoštevano kot sveto mesto. \nZahtevano arheoastronomsko najdišče ima skupno površino približno 5000 kvadratnih metrov in je sestavljeno iz dveh ploščadi z višinsko razliko 19 metrov. Trditev\, da najdišče predstavlja astronomski observatorij\, sta podala Stankovski in Gjore Cenev leta 2002. Po tej razlagi najdišče vključuje posebne kamnite oznake\, ki se uporabljajo za sledenje gibanja Sonca in Lune na vzhodnem obzorju. Observatorij je uporabljal metodo stacionarnega opazovanja\, pri čemer je označeval lego Sonca ob zimskem in poletnem solsticiju ter enakonočju. \nNa spodnji ploščadi so v vrsti postavljeni štirje kamniti sedeži ali »prestoli«. Po Cenevu kamniti blok z oznako na zgornji ploščadi označuje smer sončnega vzhoda na poletni solsticij\, gledano z enega od sedežev. \nOdpeljemo se v Kumanovo\, kjer prespimo. \nZjutraj se odpravimo na ogled Kratova. Kratovo je izjemno zanimivo mestece\, ki leži na kraterju. Poznano je po rudniku zlata\, kjer so še vidni ostanki le tega. Kratovo se nahaja v severovzhodni regiji Republike Makedonije in se nahaja v jugozahodnem vznožju Osogovskih gora v dolini Kratovske reke\, leve pritoke Krive Reka. Predpostavlja se\, da je bila sedanja lega Kratova davno mesto imenovano Kratiskara. Pod imenom Kratis ali Koriton je omenjeno v bizantinskem obdobju in sedanje ime je pridobilo s svojo lokacijo na kraterju ugaslega vulkana. Reliefni pogoji v prostoru so omogočili\, da se v Kratovo razvije poseben arhitekturni-gradbeni pristop\, ki je značilen za Kratovsko arhitekturo. \nOgledamo si tudi Zletovo\, ki je ravno tako rudarsko mesto. Nastalo je po odprtju rudnika svinca in cinka po drugi svetovni vojni. Po osamosvojitvi  Republike Makedonije se je rudnik Zletovo soočal s tolikšnimi težavami\, da od leta 1992 ne deluje več. Enaka usoda je doletela Tovarno akumulatorjev (delovala je v sklopu rudnika). Že nekaj let ponovno obratuje rudnik\, ki ga zdaj upravlja družba Indo Minerali i Metali. \nNato pa se odpravimo še v  Staro Novogoričane na ogled Cocevega kamna.  Ta prostor je jamsko najdišče vulkanskega izvora na vrhu hriba v bližini mesta Kratovo.  Predmeti (kostni fosili)\, odkriti v bližini jame\, kažejo na prisotnost človeka že od paleolitika dalje. Avtorji se strinjajo\, da je mesto služilo kot zbirna točka za žrtvene obrede iz neolitika \, med bronasto dobo od antike do srednjega veka\, kar je razjasnjeno z obilico črepinj lončenine\, kamnitih (kremenovih) orodij in kostnih fragmentov\, izkopanih v okolici. Več jam in skalnih zavetij je okrašenih z rdečimi figurativnimi umetninami. Primerjava s podobnimi najdišči v Bolgariji in Italiji nakazuje\, da so poslikave res prazgodovinske. \nRazpravlja se še vedno o tem\, da je bil Cocev kamen uporabljen tudi kot (astronomski) observatorij.  Povsod so vidni posegi na kamniti površini v obliki stopnic\, bazenov\, prestolov\, eno veliko jamo pa so popolnoma preuredili in ji odtrgali velik del stene\, da je nastala ograjena ploščad\, ki gleda v bližnjo okolico. hrib\, na katerem so veliki naravni kamni . Te spremembe so služile obrednim namenom med darovanjem božanstvom plodnosti. \n \n  \n\ndan\n\nObiščemo Bylazor0.  Nahaja se v bližini vasi Knezhje\, ki je del občine Sveti Nikoe v Severni Makedoniji . Bylazora je eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Makedoniji in je zdaj prepuščeno na milost in nemilost elementom.  Starodavno mesto je imelo kraljevo palačo\, javni trg\, tempelj\, upravne zgradbe in visoke stebre\, ki so nosili fino okrašene strehe.  Bilo je glavno mesto Paeoncev in zadnja trdnjava makedonskih kraljev\, ki sega vsaj v 5. stoletje pr. n. št.\, Sedaj je prepuščeno razpadu in propadanju zaradi birokratskega slabega upravljanja in zamud. \nPo zajtrku si ogledamo arheološko najdišče Stobi. Stobi ali Stoboi je bilo starodavno mesto Peonije\,  ki ga je kasneje osvojilo Kraljestvo Makedonija in končno postalo glavno mesto rimske province Makedonije Sulataris.  Je v bližini Gradskega v Severni Makedoniji  in ob glavni cesti\, ki je vodila od Domave do Egejskega morja in je po mnenju mnogih najbolj znano arheološko najdišče v Severni Makedoniji. Stobi je bil zgrajen tam\, kjer se reka Erigon (reka Crna reka) združi z Axiosom  ( Vardar )\, zaradi česar je strateško pomemben kot vojaško središče in trgovine. \n \nZvečer se odpeljemo do Prilepa\,  vmes se pa se še ustavimo na kopanju\, če bo le vreme in ugodna prilika. V Prilepu prespimo. \n \n  \n  \n  \n  \n4 dan \nRaziskujemo Prilep\, si ogledamo zanimive kamnite strukture in si privoščimo njihove dobrote. \n \n5 dan \nPot proti domu\, kosilo. \nCena  dnevnega potovanja je 672 eur\, kamor je všteto popolnoma vse ( prevoz\, gorivo\, cestnine\, dva obroka dnevno\, prenočišča\, vodenje\, organizacija\, vodič po Makedoniji\, razen pijače in vmesnih prigrizkov. \nSobe so za dve osebi. \nPrijave sprejemam do zasedenosti mest na irma.dolinar@gmail.com \nPridržujem si pravico do spremembe programa v primeru slabšega vremena. \n  \n 
URL:https://naravnalepotasevilla.net/event/makedonija-obisk-megalitskih-krajev/
CATEGORIES:Druženje
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://naravnalepotasevilla.net/wp-content/uploads/2023/04/71646252_484467692395447_1225505094699581440_n-2.jpg
ORGANIZER;CN="Sevilla%2C Irma Dolinar":MAILTO:naravnalepotasevilla@gmail.com
END:VEVENT
END:VCALENDAR