MAKEDONIJA – obisk megalitskih krajev

1 dan

Štart iz Žirov, preko Ljubljane, Zagreb, Beograd in naprej v Severno Makedonijo, na Kokino. Tam na dan jesenskega enakonočja počakamo sončni zahod.  Kokino je tretji največji megalitski observatorij in je tudi upoštevano kot sveto mesto.

Zahtevano arheoastronomsko najdišče ima skupno površino približno 5000 kvadratnih metrov in je sestavljeno iz dveh ploščadi z višinsko razliko 19 metrov. Trditev, da najdišče predstavlja astronomski observatorij, sta podala Stankovski in Gjore Cenev leta 2002. Po tej razlagi najdišče vključuje posebne kamnite oznake, ki se uporabljajo za sledenje gibanja Sonca in Lune na vzhodnem obzorju. Observatorij je uporabljal metodo stacionarnega opazovanja, pri čemer je označeval lego Sonca ob zimskem in poletnem solsticiju ter enakonočju.

Na spodnji ploščadi so v vrsti postavljeni štirje kamniti sedeži ali »prestoli«. Po Cenevu kamniti blok z oznako na zgornji ploščadi označuje smer sončnega vzhoda na poletni solsticij, gledano z enega od sedežev.

Odpeljemo se v Kratovo, kjer prespimo.

Kratovo je izjemno zanimivo mestece, ki leži na kraterju. Poznano je po rudniku zlata, kjer so še vidni ostanki le tega. Kratovo se nahaja v severovzhodni regiji Republike Makedonije in se nahaja v jugozahodnem vznožju Osogovskih gora v dolini Kratovske reke, leve pritoke Krive Reka. Predpostavlja se, da je bila sedanja lega Kratova davno mesto imenovano Kratiskara. Pod imenom Kratis ali Koriton je omenjeno v bizantinskem obdobju in sedanje ime je pridobilo s svojo lokacijo na kraterju ugaslega vulkana. Reliefni pogoji v prostoru so omogočili, da se v Kratovo razvije poseben arhitekturni-gradbeni pristop, ki je značilen za Kratovsko arhitekturo.

2 dan

Po zajtrku se odpravimo mimo Staro Novogaričane na ogled Cocevega kamna.  Ta prostor je jamsko najdišče vulkanskega izvora na vrhu hriba v bližini mesta Kratovo.  Predmeti (kostni fosili), odkriti v bližini jame, kažejo na prisotnost človeka že od paleolitika dalje. Avtorji se strinjajo, da je mesto služilo kot zbirna točka za žrtvene obrede iz neolitika , med bronasto dobo od antike do srednjega veka, kar je razjasnjeno z obilico črepinj lončenine, kamnitih (kremenovih) orodij in kostnih fragmentov, izkopanih v okolici. Več jam in skalnih zavetij je okrašenih z rdečimi figurativnimi umetninami. Primerjava s podobnimi najdišči v Bolgariji in Italiji nakazuje, da so poslikave res prazgodovinske.

Razpravlja se še vedno o tem, da je bil Cocev kamen uporabljen tudi kot (astronomski) observatorij.  Povsod so vidni posegi na kamniti površini v obliki stopnic, bazenov, prestolov, eno veliko jamo pa so popolnoma preuredili in ji odtrgali velik del stene, da je nastala ograjena ploščad, ki gleda v bližnjo okolico. hrib, na katerem so veliki naravni kamni . Te spremembe so služile obrednim namenom med darovanjem božanstvom plodnosti.

Nato se odpravimo še na ogled Kukljuc ( slika zgoraj ) , Šopsko Rudare – tuneli Kula.

3. dan

Obiščemo Bylazor0.  Nahaja se v bližini vasi Knezhje, ki je del občine Sveti Nikoe v Severni Makedoniji . Bylazora je eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Makedoniji in je zdaj prepuščeno na milost in nemilost elementom.  Starodavno mesto je imelo kraljevo palačo, javni trg, tempelj, upravne zgradbe in visoke stebre, ki so nosili fino okrašene strehe.  Bilo je glavno mesto Paeoncev in zadnja trdnjava makedonskih kraljev, ki sega vsaj v 5. stoletje pr. n. št., Sedaj je prepuščeno razpadu in propadanju zaradi birokratskega slabega upravljanja in zamud.

Zvečer se odpeljemo do Prilepa, kjer tudi prespimo.

4 dan

Raziskujemo Prilep, si ogledamo zanimive kamnite strukture in si privoščimo njihove dobrote.

5 dan

Pot proti domu, kosilo.

Cena 5 dnevnega potovanja je 738 eur, kamor je všteto popolnoma vse ( prevoz, gorivo, cestnine, dva obroka dnevno, prenočišča, vodenje, organizacija, vodič po Makedoniji, razen pijače in vmesnih prigrizkov.

Sobe so za dve osebi.

Prijave sprejemam do zasedenosti mest na irma.dolinar@gmail.com

Pridržujem si pravico do spremembe programa v primeru slabšega vremena.