Intuicija je v bistvu enaka jasnovidnosti. Tudi v prevodu. Obe besedi izhajata iz grškega glagola “videti”. Samo ne videti z očmi, ampak z dušo.
Platon je imel intuicijo za sposobnost duše, da se dokaže brez kakršnega koli znanja. Obstajata dve vrsti znanja: eno je rezultat izkušenj in logične analize. In drugo znanje je, da samo vemo, in to je to. Zakaj je temu tako in kje – ne vemo.
Teologi verjamejo, da nam angel varuh govori z intuicijo.
Angeli pravzaprav nimajo glasilk in ne proizvajajo zvokov. Znanje nam posredujejo direktno v našo dušo.
In tako je prišla še znanost. Znanstveniki materialisti so prepoznali intuicijo – ker so se s tem pojavom soočali prepogosto. Toda vsi so ga poskušali povezati z možgansko aktivnostjo. Na primer, možgani nekaterih ljudi so sposobni zelo hitro sprejeti informacije, jih obdelati in najti pravi odgovor. Izredno hitro, v enem trenutku. A tega so sposobni zelo redki ljudje.
Neznano je, kako je lahko filozof Swedenborg nekega dne videl ogenj 40 kilometrov stran, v Stockholmu? Kako je bilo to mogoče? Kje bi njegovi možgani dobili takšno informacijo? Ali je informacijo dobil od nekje drugje?
Znameniti konstruktor Korolev je ob pogledu na letalo rekel: “Ta bo vzletel, ta ne bo vzletel.” Tudi nekateri zdravniki ob pogledu na človeka takoj vedo: ” ta bo ozdravel, ta pa ne bo.”
Velikokrat nas naše znanje, ki smo ga pridobili skozi študij, zanese in se preveč opiramo na svoje možgane, kaj nam sporočajo. Premalo pa se posvečamo intuiciji, premalo jo krepimo in tudi zaupamo, ali pač…
Narava je odlično vadišče za krepitev intuicije…. posvetiti se sebi in se zliti z naravo.. 100 % deluje
Besedilo: Beba Muratovič in Irma Dolinar