Zanimiv hrib nad Dolenjo Trebušo smo že obiskali in se že takrat prepričali, da ni kot ostali griči, ampak izstopa po neverjetno veliki količini energije – bowisov. in obliki.
Poleti smo imeli vadbo Nirvano in se kopali v Idrijci, ravno pod severnim robom Prvejka, Ves čas sem si ga ogledovala. Ob pogledu na sliko, posneto z Liderjem, mi ni dal več miru. Želel sem se povzpeti na Prvejk po severnem robu. ( na sliki označeno z oranžno barvo ). Z Nino in Gašperjem, ki živita tam spodaj, smo se dogovorili, da gremo, ko ne bo listja in tudi kač. Poleti jih je tam kar veliko, pravita.
In tako smo se z Nino in mojim psom Orijem odpravili na raziskovanje na lep sončen dan. Pot je bila zelo strma in kamnita.
“O hribu Prvejk se je ohranilo ustno izročilo o rabi energijsko močnih mest, saj je Pavel Medvešček v 1960-ih zbral pričevanja starovercev, ki so bili takrat še živi. Na vrhu Prvejka naj bi raslo zdravilno drevo in ljudje so zelo radi posedali na njegovih koreninah v prepričanju, da jih bo drevo ozdravilo in okrepilo. Še več, na vrhu Prvejka so bili postavili napravo bruščin, sestavljen iz petih brusnih kamnov in železne rogovile v obliki črke Y, ki je štrlela iz kamnov. Naše znanje o preoblikovanju eterične energije omogoča trditev, da taka naprava, kadar stoji v središču geomantične točke, jača njeno moč.
Vse do dvajsetega stoletja so le še staroverci ohranjali znanje o hribu Prvejk in njegovi energijski moči. Prva svetovna vojna in industrializacija sta krivi, da smo v zadnjih sto letih pozabili vse duhovno znanje prednikov, zato smo lahko izjemno hvaležni Pavlu Medveščku, ki je zbral in zapisal še zadnje drobce tega znanja in dopolnil sliko o več tisočletni uporabi Prvejka. ( povzeto iz članka g. Mitje Fajdiga – Megalitska Slovenija )
Ko sva se vzpenjali, sem v svojih nogah kmalu začutila ščemenje, kar je bil znak, da je tam nekaj zaznati. Skozi svoje delo in meritve sem spoznala, da moje telo tako zaznava večjo količino energije ali energije, ki so povsem drugačne od povprečnih. Ker imam s sabo skoraj vedno rozete in nihalo, sem merila…. količina Bowisov je naraščalo z vsakim metrom proti sredini hriba in še naprej. Izjemno zanimivo skalovje, z različnimi vzorci so nama krasili strmo pot navzgor.
Ko sva se vzpenjali že skoraj proti vrhu, je ščemenje nekako ponehavalo. Po mojih laičnih meritvah sem ugotovila, da je bilo zgoraj zaznati manjšo dozo energije, kot nižje na hribu.
Poleg tega, da pod Prvejkom tečeta reki Idrijca in Trebuščica, da ima zelo lepo obliko, z izjemno energijo, je brez dvomov kraju prinesel veliko dobrega in verjetno to počne še danes.
In ko se z Nino rdečih lic in nasmejanih obrazov vrneva nazaj v dolino na kavo, pravi Gašper, da so na Prvejku, bolj na levi strani, še izredno zanimive skale, ki jih je vredno pogledati…. hm, še nas čaka delo in raziskovanje, kar se neizmerno veselim.
Fotografija, ki je nastala ob povratku..
Celoten članek g. Mitje Fajdiga -Megalitska Slovenija, na povezavi http://megalitskaslovenija.si/2016/02/27/prvejk-energijski-center-trebuse/